Stara Vrhnika – Alt Oberlaybach je bila prvič omenjena leta 1444 kot Gornja Vrhnika (Oberndorf), v notranje avstrijski fevdni knjigi, ki se nahaja na Dunaju. Rokopis omenja, da je Conrad Aphfaltrer iz gradu Lebek (Liebekg 12.stl.), ki je stal na skalnatem hribu ob zaselku Ljubek pri Vačah, imel v deželnoknežjem fevdu tudi dve hubi (grunt, kmetija) na Stari Vrhniki.
(Vir: Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije: AF 247.)
Avstro-ogrska cesarica Marija Terezija je med leti 1748 – 1756 ukazala popis zemljišč za deželo Kranjsko. Njen sin Jožef je v Jožefinskem katastru leta 1785 uvedel katastrske občine (K.O.) in ledinska imena, katera so v uporabi še danes. Stara Vrhnika je bila tedaj razdeljena na 12 rid (delov): 1. Ort Plaß, 2. Na Hribi, 3. Na Deuzeih, 4. Dullene Koschatzhe, 5. Gureine Koschatzhe, 6. Sredne Pulle, 7. Goreine Pulle, 8. Sa Motzillan, 9. Lothije Mlake, 10. Sa Malnom, 11. Pred Jamnikarjem, 12. Na Mlak. Prva katastrska izmera na Kranjskem je potekala med leti 1817 – 1824.
Leta 1754 je bilo prvo ljudsko štetje prebivalstva. Na Stari Vrhniki je živelo 62 družin (353 prebivalcev). Leta 1822 je bilo tu 65 hiš in domačih imen. 1836 je vaščane prizadela huda “kuga” in zmanjšala število prebivalcev. V dveh mesecih je zaradi kolere umrlo 30 ljudi. 1867 je bila zgrajena kapelica Kristusa Križanega Leta 1887 so postavili kužno znamenje imenovano “ta beu Buhk” na robu vasi. Leta 1904 so vaščani zgradili vodovod.
Cerkev sv. Lenarta je bila zgrajena leta 1530 na mestu, kjer je že poprej stala majhna cerkvica. Njena posebnost je šesterokotni cerkveni zvonik in dva oltarja iz črnega marmorja, izdelana konec 17. stol. in leta 1892 prenesena iz cerkve sv. Pavla z Vrhnike na Staro Vrhniko.
Cerkev sv. Miklavža na Kurenu je bila zgrajena leta 1560. Zanimivost sicer preproste gradnje sta dva lesena stebra v sredini cerkvene ladje, ki nosita raven lesen strop, razdeljen z remelji v 96 kvadratnih in 24 vzdolžnih polj. Vsako polje je poslikano zase. V cerkvi so trije leseni pozlačeni oltarji. Nespremenjen videz vse od nastanka je dragocen dokument slovenske sakralne umetnosti. Leta 1988 so jo razglasili za kulturni spomenik. Na lesenem stebru je tudi lastnoročni podpis pisatelja in pesnika Ivana Cankarja.
Kapelica Kristusa križanega – Pr’ Pil, ki je bila zgrajena leta 1867, stoji sredi vasi na križišču šestih vaških poti.
Kapelica Lurške Matere božje – »Jakcova« stoji nasproti „Jakcove“ domačije. Leta 1893 jo je poslikal naš rojak Simon Ogrin. Postaviti jo je dala Jerca Novak – Komarjeva (1857–1905) z denarjem iz bogate dediščine. Oče Štefan je našel vojaški zaklad v težki leseni skrinji, ki jo še danes hrani njegov potomec.
»Lukovcova – Ankina« kašča je stara preko 100 let in je ena izmed redkih ohranjenih kašč na vrhniškem področju.
Razgledni stolp na Planini (733 m) nudi lep razgled od Triglava do Snežnika. Prvi pra stolp je bil visok komaj 3-4 m, drugi je segal v višino 16 m; leta 1934 ga je postavilo Olepševalno društvo Vrhnika. Tretjega, visokega 21 m, je leta 1955 postavilo Turistično društvo Vrhnika. Na Planini stoji že četrti stolp, ki je visok 22 m; tega pa je maja 2008 postavilo Planinsko društvo Vrhnika.
ZGODOVINA STARE VRHNIKE IN OPISI – EMA GORIČAN
STARA VRHNIKA – ALT OBERLAYBACH
je bila prvič omenjena leta 1444 (Milko Kos,gradivoza historično topografijoSlovenije). Avstro-ogrsaka cesarica Marija Terezija je po letu 1750 ukazala izmero zemljišč za deželo krajnsko. Stara Vrhnika je bila tedaj razdeljena na 12 rid( delov):OrtPlaz, Na hribi,Na Deuzeih, Dullene Koschatzhe, Gureine Koschatzhe, Sredne Pulle, Goreine Pulle, Sa Motzillan, Lothije Mlake, Sa Malnom, Pred Jamnikarjem, Na Mlak.
Leta 1754 je bilo prvo ljudsko štetje prebivalstva . Na Stari Vrhniki je živelo 62 družin, (353 prebivalcev). leta 1822 je bilo tu 65 hiš in domačih imen.Leta 1836 je vaščane prizadela huda kolera in zmanjšala število prebivalcev. V dveh mesecih je umrlo 30 ljudi. Leta 1904 so vaščani zgradili vodovod.
Zgodovina Stare Vrhnike
V najstarejših zapisih se je Stara Vrhnika imenovala Gornja Vrhnika – Oberndorf. Z prihodom habsburžanov je nastalo nemško ime za Vrhniko- Oberlaibach, kar pomeni Gornja Ljubljana. Za nemški jezik prevod Stara Vrhnika, slovnično ni bilo izvedljivo- Ober Oberlaibach. Tako so jo preimenovali v Alt Oberlaibach. Vas ima danes več kot 600 prebivalcev in okrog 170 hiš. Je razloženo naselje z velikim gručastim jedrom leži na nizkih obronkih Planine in Kurena nad jugozahodnim zatokom Ljubljanskega barja. Od Vrhnike ga loči holm Sv.Trojica.
Prva do sedaj znana omemba St.Vrhnike( Oberndorf ) je leto 1444, (leta 2004 praznovali 560 letnico), je zapisana v »fevdni knjigi«, ki se nahaja na Dunaju. Omenjeno je, da je gospod Konrad Apfaltrer iz gradu Lebek (Lebeck) imel dve hubi(kmetiji) na Stari Vrhniki. Grad iz 12. stoletja je stal v zaselku Lebek v Vačah pri Litiji, danes so tam samo še ostanki gradu.Strnjeno naselje naše vasi je najprej nastajalo okrog cerkve sv. Lenarta. Prvič omenja našo cerkev” Protokol” iz leta 1526, ko je deželni knez Ferdinand odredil pobrati cerkvene kelihe in druge dragocenosti, da so jih pretopili v denar za boje proti Turkom. Albrehtova topografija pravi, da je bila sezidana 1530 leta, kar bi odgovarjalo tlorisu, vsekakor pa je bila to že druga cerkev Sv. Lenarta, ki je bila posvečena zavetniku ujetnikov in čolnarjev. Tudi tri cerkve tega svetnika na Vrhniki na Bregu, Mali Ligojni in pri nas, pomenijo, kako huda nadloga so bili Turki 150 let. Čolnarstvo po plovni Ljubljanici pa izjemno pomembno prevozno sredstvo skozi zgodovino.Za primerjavo, da so te naše vasice res že dolgo naseljene je znana še starejša prva omemba Ligojne leta 1303 , ko so gospodje Polhograjski prodali kmetijo v Ligojni.(Sv.Jurij in Lenart-Matjaž Ambrožič)
Leta 1319 jo omenja tudi knjiga “Kartuzija Bistra” (str 71), da je v Ligojni(in Lukoczel) kartuzija pridobila- kupila dve kmetiji, za šestnajst mark starih oglejskih denarjev. V Škofijskem arhivu v Ljubljani je še ohranjen dokument, kjer je znana tabela o popisu prebivalstva iz leta 1752/54 po ukazu Marije Terezije, ki ga je opravila cerkev. Stara Vrhnika je imela 62 gospodinjstev, 353 prebivalcev, od tega 158 otrok v starosti enega do 15 leta. Leta 1880, pa sto več – 448 prebivalcev.
Dogodki zgodovine so našo vas pretresali ves čas. Čez Staro Vrhniko je vodila cesta iz Horjula, Ligojne, Podlipe, naprej na Vrhniko čez Košace, Trojico in po strmem Cankarjevem klancu. (Današnja cesta na našo vas in po ravnini čez Pod Čelo je bila zgrajena okoli leta 1905.) Vojaški zemljevid iz leta 1782 omenja pot na našo vas kot strmo kamnito cesto. Zato smo na naši vasi imeli kar nekaj kovačij: pr Škupnik., pr Kovač-danes Maravc, Žakelj . Nekoč so se naši vaščani preživljali še s kmetijstvom, furmanstvom – cestni kralji so jim rekli in raznimi obrtniškimi poklici, tesarji, zidarji, mizarji. Danes v kmetijstvu vstraja le še nekaj kmetov, večina jih hodi v službe, nekaj imamo tudi obrtnikov .
Iz Napoleonovih časov nam je ostal za spomin dobro znan voz za konjsko vprego imenovan PARIZER. Težka lesena kolesa okovana z železnimi in s širokimi platišči.
Zgodovina piše, da je bila leta 1817 zadnja velika lakota v naši deželi, ko se je po 100 letih dokončno uveljavil krompir.
Poleti 1836 pa je na Vrhniko prišla kuga-kolera, ki jo je zanetila vojska. Našo vas je v dveh mesecih zmanjšala za 30 ljudi. Umrlo je več mladih gospodarjev, žena, otrok, starejših. Leto 1904 je z uspešnostjo zaznamovala našo vas pridobitev pravega lastnega vodovoda, istočasno z Vrhniko. Vir okužb in nalezljivih bolezni so bili ravno neustrezni potoki, zajetja, izviri, napajališča. Bili so prisiljeni hitro ukrepati. Finančni zalogaj je bil velik in problematičen, zato je minila desetletje do uresničitve.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo, ki je vestno opravljalo svoje poslanstvo z rekom »Bogu v čast, bližnjemu varujemo last.« V letu 2008 je praznovanje 100 letnice gasilskega društva na Stari Vrhniki.
Telovadno društvo »Orel«, je pred 1. sv. vojno prirejalo športne nastope, veselice. Leta 1922 in 23 je postalo gasilsko društvo pobudnik za več kulturnih dogodkov in nastopov: igre, pevski zbor, veselice, enotne ženske noše za prireditve, knjižnica, izdajo dveh številk hudomušnega časopisa« Podkurenske novice “in vestnika”. Časopis nam kar dobro opiše utrip življenja tistega časa. Omenjajo, da je bil v tistem času po okoliških vaseh kulturni mrk..
Po drugi sv. vojni je krajevno, kulturno, športno in gasilsko življenje vseskozi živelo in nihalo z vsponi in padci. Danes lahko govorimo o velikem delovnem, kulturnem vzponu in zagnanosti na naši vasi, ki z roko v roki delujejo na vseh področjih. Mladi so poprijeli za delo, starejši pomagajo. Vaščani lahko sodelujejo in se udejstvujejo v različnih dejavnostih. Vsak lahko doda svoj košček znanja v mozaik, ustvarjalnosti in uspešnosti. Saj vemo, da je samo v slogi moč. Če se da glave skup – več moči, več glav več ve, tako je doma, na vasi, mestu, deželi… Predvsem gasilci so v naši deželi lep vzgled sodelovanja in prostovoljstva vseh sto let.
Radi bi vas seznanili še z kakšnim drobcem zgodovine naše vasi.
Kako so opisane poti iz Vrhnike proti St. Vrhniki, Kurenu, Ligojni, Razorju v prvem Jožefinskem vojaškem zemljevidu iz leta 1782. Narejen je bil za vojaške namene.
Po koliko kaj boljših poteh je hodila Cankarjeva mati, 100 let kasneje, tudi čez naš kraj, Ligojno, Mavsarjev hrib v svojo rojstno vas Vrzdenec, ki jo opisuje tudi sam Ivan Cankar. Poročila se je v starosti 24 let -1867 leta- to je ravno 141 let. Ivan je bil 8 od 12 otrok.
Danes malo kdo ve, da je prvotna pot na Staro Vrhniko vodila prav čez strm Cankarjev klanec, mimo Trojice, naprej čez Košace, mimo današnje vojašnice in gasilnega doma. Opisana je kot strma in zelo kamnita pot. Za Staro Vrhniko vojaški zemljevid omenja , da ima vas cerkev z trdnim obzidjem, da je do Kurena 2000 korakov in se lahko jezdi do vasi Jelovec, kamor pelje le težavna steza. To je današnja gozdna pot iz Stare Vrhnike do Kurena in naprej proti razglednemu Stolpu in Jelovcu.
Iz naše vasi je šla cesta dalje za Pod Čelo v Razor ali pa čez Sušo, kjer je nekoč stalo znamenje, tudi v Razor. To pot Ivan Cankar opisuje v knjigi Aleš iz Razora. Opisal je resnične osebe- to je bil Nace Celarc, roj 1839 leta. Njegov brat Janez pa je bil poročen na Stari Vrhniki pri Klobas. Druga glavna oseba Frčajeva Hana, je bila naša znamenita vaščanka -Komarjeva Jerca Novak roj. 1857- 1905. Oba z Alešem sta bila zelo verna in vrhniška posebneža. (O Jerici, njenem življenju, darovanju, rodoslovna raziskava je zbrano v zvezku leta 2007.)
Iz Razora je pot vodila v Mizni dol, na Trčkov grič in v Podlipo. Zemljevid omenja, da so poti prevozne z veliko težavo in še to le z navadnimi kmečkimi vozmi. Da je iz naše vasi do Ligojne in Razora pol ure peš poti. Travniki med Ligojno in Staro Vrhniko so posebno spomladi zaradi poplavljene Podlipščice- Tojnica – pogosto segala do višine enega čevlja – to je 30,48 cm. Ob močnem deževju pa tudi poti niso bile prehodne, razen tiste proti hribu Podčelo, prek lesenega mostu, ki pa je v slabem stanju. Prehodne za vozove samo v visokem poletju. Poti, ki so vodile naprej skozi horjulsko dolino niso bile prevozne zaradi močvirja in so bile uporabne le za ježo. S hriba Tičnica pod Trojico, v zemljevidu opisuje, da je s strelom dosegljiva vsa okolica. Hrib Jelovec je najvišji, zelo strm. Od cerkve Sv. Miklavža na Kurenu se lahko nadzoruje vsa okolica. Gozdovi so hrast in jelov gozd, gosto zaraščen, visok. Če danes malo pomislimo in pogledamo okoli sebe, bi danes iz teh točk zelo slabo nadzorovali okolico zaradi zaraščenosti. Lahko smo hvaležni za dobre cestne povezave. Toda še vedno radi stopamo po mehkih gozdnih stezicah in kolovozih.
Leta 1633 je cerkev začela voditi knjige krstov, porok in smrti.Takrat so že vsi imeli imena in priimke. Z 10 letnim delom in zanimanjem za rodoslovje in zgodovino naše vasi so zbrani rodovniki cele vasi-za 62 hiš, raziskan in ugotovljenh je izvor ali nastanek skoraj vseh 62 domačih imen, ki so se ohranila do danes. Nastali so iz takratnih priimkov in imen gospodarjev, poklicev in ledinskih imen med leti 1600 in 1700. Za predstavitev rodovnikov na vasi , novembra 2007 v kulturnem domu na Stari Vrhniki, je bilo narejenih tudi 23 rodovnikov- plakatov 10 do 15 generacij za 400 let. Predstavljeno je bilo nekaj najbolj značilnih priimkov na naši vasi (Grom, Mesec,Rode, Kenk, Ogrin). Nekaj tudi tistih priimkov, ki so bili znani pa so izumrli ali minili s porokami po ženski liniji(Skrotnik, Zorc,Srnel, Dežel, Klobas, Kocjan) njihovi potomci in sorodniki pa še živijo. Seveda je vas s porokami sorodstveno zelo prepletena.
Če poznamo in spoštujemo svoj rodovnik, vemo od kot prihajamo in vemo kam gremo.Tako naši predniki niso umrli, ampak živijio v nas.Naša krajevna skupnost je poskrbela, da smo 2007 oživili domača imena z željo, da se ohranijo še za prihodnost. Pripravili so lične v les vžgane table. Ob krajevnem prazniku 25. junija je bila svečana predaja tabel gospodarjem. Saj mladina danes skoraj ne pozna več domačih imen. Z dobrim sodelovanjem med krajani in vsemi društvi na vasi se rezultati našega dela v nekaj letih dobro vidijo.Znane slovenske slabosti tu nimajo kaj iskati. Samo v slogi je moč. Všeč mi je rek: eden ni nobeden, dva sta pa že za štiri.
Imamo tudi nekaj znanih vaščanov, ki so izstopili iz povprečja in so znani širši javnosti..Med sprehodom skozi vas lahko vidite rojstne hiše naših znanih krajanov.
Najbolj znan je naš rojak cerkveni slikar Simon Ogrin, rojen 1851, umrl 3.maja 1931. Na žalost, o njem do leta 2001, kot sovaščani res nismo nič vedeli.Na Vrhniki in po Sloveniji je poslikal veliko cerkva, kapelic, bander, slik. Tudi Stari Vrhniki je poslikal bandero, in Jakcovo kapelico. Njegova dela so bila zbrana in izšla v monografiji leta 2001. Jaz pa sem takrat pripravila njegov rodovniik Ogrinov za 400 let in knjižico.
Iz tega obdobja je bil pomemben še naš krajan Franc Ogrin, rojen 1880 leta – Kobalov po domače. Bil je deželni glavar v Črnomlju in Kamniku. Njegov sin je bil znani novinar, svetovni popotnik Miran Ogrin, rojen 1914 umrl 1985 leta v Ljubljani. Podrobna raziskava o njem še ni narejena. Bližje in osebno poznan nam je bil tudi akademski slikar Floris Oblak, profesor likovne vzgoje na pedagoški gimnaziji v Ljubljani in bil Prešernov nagrajenec. Izpopolnjeval se je v Parizu in Italiji. Floris Oblak, je bil rojen 1924. leta na Stari Vrhniki. Njegova mama je bila Tagrična- Frančiška Nagode roj.1900. Floris je umrl v letu 2006 v Ljubljani, kjer je živel in ustvarjal. Vrhniki je podaril 50 del svoje zbirke, eno sliko in monografijo našemu Kulturnemu društvu, katerega zasluga je, da smo še pravi čas z njim navezali stike. Dvakrat se je udeležil našega krajevnega praznika in zelo nostalgično opisoval čas svojega otroštva na vasi. Predlagali smo ga za krajana Vrhnike. V letu 2007 je na slavnostni akademiji na Vrhniki ob občinskem prazniku, posthumno nagrado Cankarjevo zlato plaketo, sprejela njegova žena Slavica.
Posebnost naše vasi in šele lani raziskano njeno življenje je tudi Komarjeva – Jerca Novak 1857-1905.
Spoštujemo povezovanje ljudi v vasi med vasmi in kraji. Z poznavanjem zgodovine in obujanjem spominov, umrli še živijo med nami.
Stara Vrhnika , junij 2008. Zapisala: gospa EMA GORIČAN
