GLASBENA SEKCIJA − OTROŠKI PEVSKI ZBOR STARA VRHNIKA
Pevsko življenje je bilo na Stari Vrhniki od nekdaj priljubljeno. Tako ni moglo biti drugače, kot da se je pod okriljem kulturnega društva kmalu oblikoval tudi otroški pevski zbor. Jeseni leta 2004 se je v pisarni doma krajevne skupnosti zbralo osem petja željnih deklet in fantov, katerim se je kmalu pridružilo še nekaj pevk in pevcev. Pridno so hodili na vaje, ki so se odvijale v prostorih doma krajevne skupnosti. Na njih so razvijali svoje glasove, izpopolnjevali pevsko tehniko ter spoznavali in osvajali slovensko ljudsko glasbeno zapuščino, radi pa so posegli tudi po umetnih skladbah domačih in tujih avtorjev. Že v naslednjem letu smo se imeli možnost predstaviti na kulturnih prireditvah v domačem kraju in celo na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov na Vrhniki, kjer smo se občinstvu predstavili kot edini ne šolski pevski zbor.
Po več nastopih smo postali bolj pogumni in začeli posegati tudi po zahtevnejših skladbah. Vseskozi smo se aktivno udeleževali kulturnih prireditev v kraju. S pesmijo smo se na Pomladnih večerih ob še drugih nastopajočih radi zahvalili svojim mamicam, babicam in tetam za vse dobro, kar prejemamo od njih. V veliko čast in veselje pa se nam je bilo naučiti Povžarsko himno avtorja Ivana Malavašiča. Uglasbil jo je domačin Dejan Mesec. Starovrhničane smo z njo prvič presenetili na enem od Pomladnih večerov, z velikim zadovoljstvom pa smo jo zapeli tudi ob otvoritvi prenovljenega razglednega stolpa na Planini. Na ta dan smo prvič zapeli pesem Razgledni stolp,ki jo je za otvoritev zapisal leta 2008 Zvonko Čemažar,uglasbil jo je Dejan Mesec, na kitari pa nas je spremljal Borut Drašler.
Januarja leta 2007 smo se odzvali povabilu in nastopili na dobrodelni prireditvi z naslovom »Ali me imaš rad«, ki so jo organizirali v dvorani Narodnega doma v Logatcu. Dogodek, ki je verjetno vsem ostal najbolj v spominu, pa je bilo gostovanje v avstrijskih Kostanjah, kamor smo se podali maja istega leta. Na prireditvi »S pesmijo gradimo mostove« smo nastopili v oblačilih, ki nam jih je prijazno odstopila starovrhniška folklorna skupina. Naše zamejske rojake smo tako, ne samo z venčkom slovenskih ljudskih pesmi, pač pa tudi z izgledom popeljali v slovensko ljudsko glasbeno zapuščino. Izkušnja je bila nepozabna.
Naše poti so se v letu 2007 razšle, vendar smo ostali povezani v spominih na vse dogodivščine, ki smo jih doživeli skupaj.Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uresničitvi naših ciljev. Še posebej se zahvaljujem gospe Marti Kržič, ki nas je s klavirsko spremljavo in z besedo bodrila na vseh nastopih. Predvsem pa se zahvaljujem Vam, spoštovani starši, ker ste svoje otroke spodbujali k petju, ter seveda Vam, drage pevke in pevci, saj ste omogočili, da smo skupaj na nastopih in vajah doživeli marsikatero dogodivščino.
Mentorica otroškega pevskega zbora: Nina Dolinar
