Cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) je bila zgrajena leta 1560. Zanimivost je lesen poslikan strop, ki ga podpirata dva lesena stebra v sredini cerkvene ladje. Strop je razdeljen z remelji v 96 kvadratičnih in 24 vzdolžnih polj, pri čemer je vsako polje poslikano posebej.
Cerkev stoji na lepi razgledni točki, od koder se vidi Podlipska dolina, Ljubljanska kotlina, Planina z razglednim stolpom in vse tja do Krima.
Zraven cerkve je Kmetija Kuren, pri kateri se lahko dogovorite za ogled cerkve.
V cerkvi je doma Sveti Miklavž s svojimi angelčki pomočniki.
CERKEV SV. MIKLAVŽA – PODRUŽNICA ŽUPNIJE VRHNIKA
Fotografije:
Kuren
Sveti Miklavž
Goduje 6. decembra
ZGODOVINA
Čeprav protokol cerkvenih dragocenosti že omenja to cerkev, je zelo verjetno, da letnica 1560 v Albrehtovi topografiji označuje čas nastanka te cerkve, ki je bila takrat zgrajena na novo.
OPIS
Zunanjost
Cerkev stoji na visoki planoti sredi obzidja. Dolga je 19,80 m, široka 10,55 m, prezbiterij pa je ožji za 2,30 m.
Zunanjost zaznamujejo:
- Polkrožen portal v obliki ajdovega zrna,
- Freska sv. Krištofa na desni steni,
- Pravokotna okna v ladji in prezbiteriju,
- Zvonik na desni strani, ki služi tudi kot zakristija.
Zvonik ima dvojne line z pravokotnim stebričem, nad katerimi se konkavno prirezane odprtine končajo z nizko streho in križem. Streha je iz skodel.
Notranjost
Ladja je pravokotna (dolga 12,24 m, široka 8,55 m) in ima raven lesen strop, ki ga podpirata dva stebra.
Prvotno je bila vsa poslikana, nato pobeljena in kasneje delno odkrita.
Slikarija je bila razdeljena v tri pasove:
- Spodnji – slikana draperija,
- Srednji – valovita listnata ornamentika,
- Zgornji – prizori iz Kristusovega trpljenja.
Na levi steni:
- Jezus pred Kajfom
- Golgota
- Vstajenje
- Rojstvo Jezusovo
Barve: rjavi, vijolični, rumeni in zeleni toni. Slikarija je rokodelsko delo srede ali druge polovice 16. stoletja.
Strop je razdeljen v 96 kvadratnih in 24 vzdolžnih polj, vsako posebej poslikano – z ornamentnimi in figuralnimi vzorci: ptice, sonce, polmesec, ribe, srne, barka s sv. Miklavžem, Marija z detetom in druge.
Slavolok je nizek in polkrožen, prezbiterij (5,87 m × 6,50 m) ima banjasti svod z apsidalnim zaključkom.
Tlak je opečen.
Tako kot freske tudi arhitektura kaže na sredino ali drugo polovico 16. stoletja.
OPREMA
Glavni oltar
Lesen, s pravokotno menzo in polkrožno nišo, v kateri stoji kip sv. Miklavža.
Ob straneh sta lizene in ornamentalna krila, nad njimi pa ogredje z volutama in kip sv. Mihaela.
Na predeli napis: 1686, prenovljen 1872 S. O.
Stranska oltarja
Ob slavoloku stojita dva stranska oltarja s pozlačeno ornamentiko in figurami svetnikov.
Levi oltar: sv. Marija Magdalena, Agata, Marjeta, Elizabeta, Lucija in Apolonija
Desni oltar: sv. Marko, Avguštin, Lovrenc, Janez Krstnik, Peter in Pavel
Oltar sv. Florijana
Na desni steni ladje, posrebren, s sliko sv. Florijana (70 × 123 cm, morda delo Kožlja).
Dodatna oprema
- Omara za paramente z ljudsko ornamentiko
- Krucifiks (ok. 1700)
- Zvon z reliefom Križanja in Marije Brezmadežne, z napisom:
S: MARCE ORA PRO NOBIS + A: D: 16 IHS 66
VIR:
Marolt, Marijan (1929). Dekanija Vrhnika: topografski opis.
V: Umetnostni spomeniki Slovenije, Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani, str. 65–71
